"Na misel nam ne pade, da bi Dodik kosil s šefom tajne službe v Moskvi, ​​nato pa z županom v Ljubljani"

Potem ko je Slovenija uvedla sankcije proti razrešenemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku in mu prepovedala vstop v Slovenijo, je vlada Republike Srbske vrnila s prepovedjo vstopa slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in zunanji ministrici Tanji Fajon v entiteto.

A ta protiukrep vlade Republike Srbske, ki ga zunanje ministrstvo in urad predsednice še ne komentirata, nima takšne teže, kakršno imajo sankcije proti Dodiku, ki jih je sprejela slovenska vlada.

V Bosni in Hercegovini je namreč področje zunanje politike po ustavi v pristojnosti države Bosne in Hercegovine in ne entitete, pa tudi izvajanje mejnih nadzorov sodi pod okrilje mejne policije BiH.

Dodikovi protiukrepi so bolj "retorične narave"

Temu pritrjuje tudi politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Faris Kočan, ki je za N1 Slovenija ocenil, da gre bolj za ukrepe retorične narave.

"Možnosti nekih hujših protiukrepov ne vidim. Dodik sicer lahko razglasi nekoga za nezaželeno osebo, kot je to storil tudi v primeru ene od nemških ministric (tudi Nemčija je Dodiku prepovedala vstop v državo; op. a.). Ta je sicer kasneje dejala, da se sankcij ne boji, saj Dodik nima pristojnosti, da jih uvaja," je dejal Kočan.

Sankcije, ki jih je Slovenija uvedla proti Dodiku, so, kot pravi Kočan, še vedno "v polju simbolnega", saj so ciljno usmerjene zgolj proti Miloradu Dodiku in niso tako zelo kompleksne in razvejane, kot na primer sankcije Združenega kraljestva ali pa ZDA, ki so uperjene tudi proti njegovim otrokom in določenim ekonomskim elitam v ožjem Dodikovem krogu.

"Gre za simbolno gesto, ki pa ima potencial nekega transformativnega učinka, ker je Slovenija v regiji še vedno percipirana kot del nekega skupnega družbenopolitičnega, ekonomskega in kulturnega okolja," je ocenil Faris Kočan. Sankcije so bile po njegovih besedah pričakovane, ker se je o njihovi uvedbi govorilo že vse od marca, ko sta jih uvedli Avstrija in Nemčija.

Kosila v Moskvi in kosila v Ljubljani

Da so se slovenske sankcije napovedovale dlje časa, vse odkar sta jih napovedali in nato tudi sprejeli Nemčija in Avstrija, je za televizijo Nova BH dejal tudi veleposlanik Bosne in Hercegovine v Sloveniji Dario Novalić.

"Kolikor vem, so na slovensko vlado pritisnile obveščevalne službe, ki so imele vse razloge za to. Poleg tega imam informacije, da se bo seznam sankcioniranih še širil. Eden od pripadnikov tajnih služb je denimo dejal: 'Na misel nam ne pade, da bi Dodik kosil s šefom tajne službe v Moskvi, ​​nato pa v restavraciji AS v Ljubljani z županom prestolnice'," je povedal veleposlanik v BiH v Sloveniji.

Dodikove zelo tesne vezi z Moskvo niso nobena skrivnost. Med drugim je rusko prestolnico obiskal aprila, ko ga je sprejel predsednik Vladimir Putin, ta teden pa se je ponovno mudil v Moskvi, kjer je med drugim podprl rusko invazijo na Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je po poročanju medijev po srečanju z Dodikom dejal, da je kriza v BiH posledica vmešavanja Zahoda. Obsodil je poskuse odstranitve srbskih voditeljev in najavil posebno sejo Varnostnega sveta ZN o razmerah v BiH.

Dodik se je sestal tudi s sekretarjem ruskega varnostnega sveta Sergejem Šojgujem, ki je izrazil pričakovanje, da se bo referendum v Republiki Srbski za Dodika ugodno razpletel.

Vsaj dvakrat pa se je Dodik po javno dostopnih podatkih srečal tudi z Nikolajem Patruševom, enim najbolj vplivnih mož iz ožjega kroga ruskega predsednika, ki je bil včasih svetovalec ruskega predsednika za nacionalno varnost.

"Slovenija ne more ostati imuna na dogajanje v Srbiji in Republiki Srbski"

Poleg obsodbe sodišča BiH, ki je Dodik v delu o umiku s položaja predsednika Republike Srbske ne upošteva, in njegovih separatističnih teženj ter spodkopavanja državnih institucij in ustave BiH je po informacijah N1 pomemben razlog za slovensko prepoved vstopa Dodiku tudi utemeljen sum, da imajo Dodik in njegovi družinski člani v Sloveniji prek različnih oseb in podjetij precej sporno pridobljenega premoženja.

Po neuradnih informacijah naj bi imeli na Obali vsaj pet nepremičnin, katerih lastniki so uradno sorodniki in prijatelji družine Dodik. Ena od teh nepremičnin naj bi bila tudi razkošna vila v Portorožu.

Faris Kočan pravi, da slovenski mediji že dlje časa opozarjajo na stekanje oziroma pritok kapitala iz krogov režimov Milorada Dodika in srbskega predsednika Aleksandra Vučića v Slovenijo, zato je mogoče pričakovati jezne odzive tistih, ki delajo in poslujejo v Sloveniji.

"Na področju nekih uradnih odnosov pa ne pričakujem pretirano radikalnih zasukov. Slovenija pa ne sme, če skuša biti nekako vodilna v procesu evropske integracije na Balkan, ostati imuna na dogajanje v Republiki Srbski in Srbiji in mora najmanj opozarjati na zadeve," še pravi docent s fakultete za družbene vede.

Kočan meni, da sicer na področjih, kjer ima Republika Srbska pristojnosti tudi na mednarodnem prizorišču, ne bo sodelovala s Slovenijo, vendar pa je opozoril tudi na vse slabše razmere v tej entiteti.

Republika Srbska je izolirana

"Republika Srbska je v takšnem stanju, da bo težko rekla 'ne' kakršnemukoli tujemu kapitalu. Vidimo, da je izolirana in se številni projekti drugih držav – Nemčije, Francije in ostalih – umikajo od tam, tja pa prihajajo predvsem projekti iz Madžarske, ki seveda nasprotuje uvajanju sankcij. Z Dodikom se na mednarodnem prizorišču praktično nihče več ne pogovarja, entiteta je na robu bankrota oziroma finančnega kolapsa, je zelo zadolžena in nujno potrebuje mednarodno skupnost. Prav zaradi tega ne vidim potenciala, da bi uvedla neke hujše protiukrepe, razen na polju retorike," je za N1 ocenil Kočan.

Je pa dejal, da bi zaradi tesnih povezav Dodika in Vučića lahko slednji to izkoristil kot priložnost, da bo še naprej širil retoriko, da je Zahod tisti, ki je kriv za vse slabo, kar se v Srbiji in Republiki Srbski dogaja.

Dodik izgublja vajeti nad lastnimi političnimi sopotniki

Prav na dan, ko je Slovenija proti Dodiku uvedla sankcije, svet ministrov BiH ni sprejel reformnega načrta, ki je pogoj za pridobitev okoli milijarde evrov evropskih sredstev iz načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana. Po informacijah, ki jih navajajo nekateri bosanski mediji, naj bi reformni načrt padel zaradi nasprotovanja dveh ministrov iz Republike Srbske - Staše Košarca in Srđana Amidžića.

Gre za ministra, ki sta sicer člana Dodikove Zveze neodvisnih socialdemokratov, a sta se na koncu odločila, da o reformnem načrtu ne bosta glasovala, domnevno prav zaradi poteze slovenske vlade.

"Glede na trenutno situacijo v obeh državah se nima nihče pretirano časa ukvarjati s sankcijami Slovenije. Dodik niti več ne more držati lastnih poslancev oziroma političnih sopotnikov v vajetih. V njegovih ožjih krogih prihaja do razkola, proti njemu pa se postavlja tudi opozicija, ki je doslej v kritičnih trenutkih vedno nekako potegnila z njim. Danes vidimo iz njihove strani drugačne signale, Dodik pa situacije nima več pod nadzorom," je razmere komentiral Faris Kočan.

Dejal je še, da slovenske sankcije na neki način hrabrijo opozicijo v entiteti, saj Slovenija s tem pošilja ljudem signal, da v tej borbi niso sami.